Zaradi vse dražjih energentov in slabšanja kupne moči smo postavljeni pred dejstvo, da moramo prilagoditi stroške za ogrevanje dejanskim možnostim.

Ena od pogostih odločitev je prehod na drugi energent, in sicer pelete.

 

Pri sprejetju te odločitve smo pred dilemo:

• ali zamenjati samo sistem na lahko kurilno olje (ali plin) s peletnim sistemom in ohraniti staro kotlovsko telo;
• ali je racionalneje zamenjati tudi element, ki je pravzaprav  prvi in najbistvenejši v verigi za kvaletetno  in cenovno ugodno ustvarjanja toplote, torej vgraditi  specialni kotel na pelete.

1. Nadgradnja starega kotla na lahko kurilno olje s peletnim sistemom

V tem primeru imamo opravka z dvema vrstama kotlov, in sicer:

1.1 Staro kotlovsko telo je specialni kotel na olje z visokim izkoristkom.

Običajno so ta kotlovska telesa konstruirana kot kotli z dvojnim oz. t.i. trojnim vlekom, kar pomeni, da so poti dimnih plinov dolge in odvzemne površine v kotlu ustrezno velike.

Pri zamenjavi sistema s sistemom na pelete se pojavljata dva resna problema, in sicer:

•  Pretočnost zračnih kanalov pri teh kotlih je preračunana na saje kot stranski produkt gorenja, medtem ko se pri izgorevanju pelet pojavlja PEPEL. Pepel, ne le , da je zelo občutljiv na vlago, temveč je tudi dimenzijsko popolnoma različen od saj. Ta dejstva imajo za posledico, da se zračni kanali zelo hitro zamašijo in jih je potrebno ZELO POGOSTO čistiti. To delo je običajno zelo neprijetno, saj je potrebno odpirati prvo stranico kotla , na kateri je nameščen gorilnik.

•  V primeru , da čiščenje ni pravočasno in temeljito, se pretočni kanali zelo hitro zamašijo in pogosta posledica je povratni tok dimnih plinov in ognja preko gorilnika in dozirnega polža v zalogovnik goriva (plastične dozirne cevi omenjene nevarnosti ne preprečijo). Ker je zalogovnik pelet pravzaprav energetska bomba, si lahko le predstavljate, kaj se zgodi, če vas ni doma in ne morete pravočasno pogasiti gorečih pelet v zalogovniku. V Sloveniji je bilo v zadnjem letu kar nekaj požarov zaradi tega problema. Povratni tok dimnih plinov vključuje tudi ogljikov monoksid, ki se v prostoru lahko tako akumulira do za človeka smrtnih ravni.

1.2 Staro kotlovsko telo je t.i. kombinirani kotel oz. členkasti litoželezni kotel

Ti kotli so bili namenjeni kurjenju premoga in drv ter je temu prilagojena konstrukcija kotla. Razviti so bili v osemdesetih letih prejšnjega stoletja . Dejanski izkoristek teh naprav se giblje okoli 60 %.

Največja njihova slabost tiči v dejstvu, da so odjemne površine in  poti dimnih plinov ( še zlasti pri členkastih litoželeznih kotlih) izjemno majhne oz. kratke.

Zaradi premajhnih površin in prekratkih poti dimnih plinov je nemogoče dovolj hitro odvzeti toploto iz dimnih plinov in jo prenesti na ogrevalno vodo centralne kurjave, kar se kaže tudi v previsokih temperaturah dimnih plinov ( temperatura dimnih plinov, ki presega cca 170°C, jasno kaže na dejstvo, da so izkoristki  sistema celotnega procesa izgorevanja pod 90 % ).

Dodatno ta problem še povečuje dejstvo, da je pri izgorevanju pelet hitrost toka dimnih plinov bistveno večja, kakor pri izgorevanju premoga oz. drv. Iz tega lahko sklepamo, da bo odvzem toplote v tem primeru še slabši, kakor pri izgorevanju drv oz. premoga ( izkoristek kotla bo še nižji od omenjenih 60%). Vlaganje dodatnih keramičnih komor ta problem le omili, ne pa odpravlja.

Ob tem velja opozoriti še na dejstvo, da kupcem pri vgradnji pogosto dokazujejo visok izkoristek sistema ogrevanja z meritvijo emisij. Kakšen je dejanski izkoristek vašega vloženega denarja v gorivo (torej realni izplen oz. realni izkoristek celotnega sistema izgorevanja – veriga:  gorivo – kotlovsko telo – peletni gorilnik – avtomatika za vodenje sistema v celoti) se lahko ugotovi le na osnovi  izračuna, ki se opravlja na uradnih meritvah s strani pooblaščenih strokovnjakov.

Dejansko je potrebno s tehtanjem ugotoviti maso vloženega goriva v določenem času ter primerjati vloženo energetsko vrednost te mase s pridobljeno energijo, ki jo je kurilni sistem dajansko dal v sistem centralnega ogrevanja. To je EDINA merodajna metoda za ugotavljanje izkoristka celotnega sistema izgorevanja.

Meritev , ki jo izvajajo z meritvijo emisij pri kupcu, dejansko le prikazuje izkoristek izgorevanja peletnega  gorilnika in niti slučajno ne celotnega sistema kurilne naprave.

Da se zadosti potrebam po energiji v objektu, se vgrajujejo v objekt, ki potrebuje npr. cca 25 kW energije, kotli z vgrajeno močjo 40 kW (zaradi omenjenega problema izkoristka dejansko uporabnik dobi v objekt le cca 25 kW), ki temu primerno tudi pokurijo večjo količino pelet, kot bi jo v primeru vgradnje ustreznega  specialnega kotla.

2. Nadgradnja kotla , ki deluje na principu suhe destilacije lesa ( t.i. uplinjevalni kotel)

Nadgradnja omenjenih kotlov s peletnimi sistemi (ali v varianti z menjalnimi vrati ali z vgradnjo na boku) nosi s seboj kar nekaj dilem. V teh primerih ni prisoten problem premajhnih odvzemnih površin oz. prekratkih poti dimnih plinov.

2.1  Vgradnja gorilnika  pelet na menjalna vrata

V tem primeru je ONEMOGOČEN avtomatski preklop kotel – kotel. Vzrok je v dejstvu, da se mora zaradi prekratke razdalje med keramično komoro, ki se nahaja pod gorilno dizo in gorilnikom OBVEZNO odstraniti keramični vložek. To je možno narediti le ročno. V nasprotnem primeru bo prišlo do povečevanja temperatur v gorilniku, do njegovega pregretja (mehanske poškodbe) in posledično tudi do prehoda  plamena v sistem dozirnega polža in zalogovnika pelet.

V primeru, da je gorilnik trajno nameščen na vratih izgorevalne komore, ga je v času gorenja drv potrebno dodatno zaščititi z ustreznimi keramičnimi oblogami, saj bi sicer zaradi izjemno visokih temperatur , ki nastajajo pri pirolizi, prav gotovo  prišlo do trajnih poškodb na gorilniku. To zaščito pa je potrebno ponovno narediti ROČNO.

Ker deluje peletni gorilnik na nadtlačnem principu, je nemogoče preprečiti, da bi izgorevalni plini preko gorilne dize ne prehajali v nalagalno komoro za drva ter od tod preko kanalov primarnega in sekundarnega zraka in ventilatorja v kurilnico (meritve v testnem laboratoriju to potrjujejo). Govorimo o možnosti prehoda OGLJIKOVEGA MONOKSIDA v kurilnico. Naše meritve v testnem laboratoriju so to trditev potrdile. Prepričani smo, da je praktično nemogoče zatesniti  sistem in preprečiti omenjeno prehajanje dimnih plinov v kurilnico.

2.2  Namestitev gorilnika bočno

Problematika je popolnoma identična kakor pri varianti z manjalnimi vrati.

3. Vgradnja specialnega kotla na pelete

Prednosti vgradnje specialnega kotla na pelete so:

• Odpravljene so vse težave in slabosti, navedene v prejšnjem tekstu.
•  Izkoristek kotla samega zaradi ustrezne konstrukcije dejansko presega 90 %.
•  Zares kvalitetni kotli se dobijo že za cca 1200 EUR. Že enostavna računica hitro pokaže, da je amortizacijska doba zaradi bistveno večjega izkoristka glede na stare kotle zelo kratka (če upoštevamo razliko v dejanskem izkoristku kotla se nakup novega  kotla povrne  že v roku dveh do treh let samo zaradi zmanjšane količine porabljenih pelet zaradi boljšega kotla (pri tem izračunu ne upoštevamo razlike v ceni LKO – peleti).
• Čiščenje in vzdrževanje kotla je enostavno  in ne obremenjuje uporabnika.
•  Vodenje kurilnice in sistema ogrevanja lahko kvalitetno popolnoma avtomatizirate, vključno s sistemom preklopa kotel – kotel.