Plavajoča moč kotla
GRAF PRIKAZUJE razlike v delovanju enakega kotla v primeru, da je voden ZVEZNO (graf črne barve) oziroma STOPENJSKO (graf rdeče barve) s pripombo, da ni vgrajen hranilnik toplote.
Krmiljenje kotla, delujočega po principu suhe destilacije lesa, mora maksimalno slediti želji, da se v danem trenutku ustvari le toliko energije, kolikor jo sistem POTREBUJE.
Moč kotla in s tem količino ustvarjene energije regulira dotok primarnega zraka, ki ga dovajamo v kotel. Sekundarni zrak je namenjen uravnavanju kvalitete izgorevanja (zmanjšanje emisij kotla). Idealno bi bilo, da bi kotel vedno ustvarjal le potrebno energijo, torej da bi dovajal tudi minimalne količine primarnega zraka in tako zmanjšal faze mirovanja kotla na minimum (v najboljšem primeru faze mirovanja niso prisotne). Obloge v kotlu (ob predpostavki, da je uporabljano ustrezno gorivo) nastajajo zlasti v fazah, ko kotel miruje.
Poenostavljeno povedano, je bistvena razlika med stopensko vodenimi kotli (ni bistveno, ali se gre za eno ali več stopenj) in ZVEZNO vodenimi kotli (zanje je značilno, da imajo stalno spreminjajoč se dotok primarnega zraka, torej spreminjajočo se dovedeno količino kisika in tako STALNO spreminjajočo se ustvarjeno količino energije kotla), v KOLIČINI USTVARJENIH OBLOG IN KOLIČINI SLABIH EMISIJ, še zlasti v času , ko kotel stoji in so emisije tedaj izrazito slabe in izkoristki minimalni.
Na testiranjih, ko kotli stalno delujejo na maksimalni moči, ta dejstva ne prihajajo do izraza. V praksi, ko objekt potrebuje trenutno različno količino energije, pa lahko ta problem rešujemo le z dovolj velikimi hranilniki toplote, ki bi marali biti tako veliki, da bi prevzeli vse viške energije, ki jih, še zlasti STOPENJSKO vodena elektronika ustvarja.
POVZETEK: Z zveznim vodenjem kotla so časi mirovanja kotla MINIMALNI in s tem so tudi minimalne možnosti za ustvarjanje oblog ter za delovanje kotla z majhnim izkoristkom. Časi mirovanj, ko se ustvarjajo obloge in slabe emisije, so pri zveznem krmiljenju bistveno krajši (oziroma jih praktično ni). Posledično so manjši tudi viški nepotrebne ustvarjene energije in so zato lahko hranilniki, v katere se odvečna energija odlaga, ustrezno manjši.
